Budet temnaja noch' posle dolgih boev.
Bronenosec gorit i pod vodu idet.
Poplyvut po morjam po beskrajnim volnam
Beskozyrki k dalekim rodnym beregam.
Ne sumel utonut' odinokij matros.
Prodolzhaet on plyt' v kraj, gde mnogo berez.
Vse usnuli davno v kilometrah glubin.
Nikogo. Nichego. On ostalsja odin.
Kto skazal, chto nel'zja pereplyt' okean?
E'to grustnaja shutka, e'to hitryj obman.
Ja sumeju doplyt' pod sijaniem zvezd.
Ja hochu uvidat' kraj, gde mnogo berez. |