Kak na plenke staroj, chertit dozhd' okno,
Ljudi, trotuary - vse v nemom kino,
No do samoj pervoj utrennej zvezdy
Dozhd' projdet i smoet vse sledy.
Noch'ju budet kto-to pod dozhdem brodit',
Vse iskat' kogo-to i ne nahodit',
No do samoj pervoj utrennej zvezdy
Dozhd' projdet i smoet ih sledy.
Svetlaja pechal',
V dozhd' vsegda chego-to zhal',
I slova ob e'tom - slovno dym,
No do samoj pervoj utrennej zvezdy
Dozhd' projdet i smoet ih sledy. |